Obdobje reformacije je postavilo temelj knjižnojezikovnega izročila. Primož Trubar in drugi reformacijski pisci so v slovenščini izdali okoli 50 knjig, med drugim leta 1584 prevod celotne Biblije. Foto: MMC RTV SLO
Obdobje reformacije je postavilo temelj knjižnojezikovnega izročila. Primož Trubar in drugi reformacijski pisci so v slovenščini izdali okoli 50 knjig, med drugim leta 1584 prevod celotne Biblije. Foto: MMC RTV SLO

Slovenski jezik kljub svoji sorazmerni majhnosti sodi v elitno skupino jezikov, in to na 179. mesto med pet odstotkov najbolj razširjenih jezikov na svetu,

Statistični urad Slovenje

Ob mednarodnem dnevu maternega jezika je generalna direktorica Unesca Irina Bokova kot tri strateške cilje prihodnje jezikovne politike navaja večjezičnost, učenje tujih jezikov in prevajanje.

Unesco

Tudi po statistiki sodeč slovenščina ni ogrožen jezik. Glede na delež govorcev prevladujočega maternega jezika se Slovenija med članicami Evropske unije uvršča med jezikovno precej homogene države. Po številu govorcev ima le pet odstotkov vseh jezikov na svetu več kot dva milijona govorcev - slovenščina je med njimi.


Dular: Skrb za jezik je usklajena naloga vlade
"Da bi se slovenščina kar izgubila, se ni bati, lahko pa se zgodi, kot se že dogaja, da se občutno skrči obseg njene rabe, zlasti v znanosti in visokem šolstvu, t. j. na področjih, ki so za prihodnji družbeni razvoj in za sporazumevanje družbene elite najpomembnejša," je pojasnil. V tem vidi žalostno perspektivo, ki jo je nekdanja slovenska elita pred 200 leti že zavrnila, danes pa se nam znova vsiljuje: slovenščina le za "preprosto kmečko ljudstvo".

Meja med spoštovanjem jezika in svobodo njegovega spreminjanja v dobro jezika ter med nemarnim oziroma ignorantskim odnosom je po besedah Dularja tam, kjer razlog za spreminjanje ni v iskanju novih, izvirnih izraznih možnosti za bistveno nove sporazumevalne potrebe, "temveč v lenobi in nevednosti ali v manjvrednostnih občutkih in snobizmu". Ob tem je navedel primer osebe, ki slovenščino slabo obvlada, a trdi, da je slovenščina revna, in primer nekoga, ki raje pogleda v angleški slovar, kakor v Slovar slovenskega knjižnega jezika.

Za slovenščino po Dularjevem mnenju skrbi predvsem šola, "vendar se je treba zavedati, da sta šolski pouk in vzgoja neučinkovita, če nimata zadostne opore v celotnem družbenem okolju". Ob tem je navedel primer, "ko v šoli govorimo o ljubezni do materinščine, na ulici pa učenci vidijo prevlado angleških napisov in tuja imena slovenskih podjetij". Skrb za jezik bi morala biti usklajena naloga celotne vlade in ne le ministrstva za šolstvo ter "ubogega" sektorja za slovenski jezik v okviru ministrstva za kulturo, je prepričan Dular.

Slovenščina ni ogrožen jezik, pravi statistika
Po številu govorcev ima le pet odstotkov vseh jezikov na svetu več kot dva milijona govorcev - slovenščina je med njimi. "Tako sodi slovenski jezik kljub svoji sorazmerni majhnosti v elitno skupino jezikov, in to na 179. mesto med pet odstotkov najbolj razširjenih jezikov na svetu," piše na spletnih straneh statističnega urada.

Slovenščina sodeč po statistiki ni ogrožen jezik. Kot prvi jezik jo uporablja okoli 1,85 milijona prebivalcev. Govorci slovenščine strnjeno živijo razen v Sloveniji še v Beneški Sloveniji in Furlaniji - Julijski krajini v Italiji, na Koroškem v Avstriji, v hrvaški Istri, v madžarskem Porabju ter v nekaterih skupnostih izseljencev v Nemčiji, ZDA, Kanadi in Avstraliji. Skupno naj bi slovenščino govorilo okoli 2,5 milijona ljudi, še navajajo na statističnem uradu.

Slovenski jezik kljub svoji sorazmerni majhnosti sodi v elitno skupino jezikov, in to na 179. mesto med pet odstotkov najbolj razširjenih jezikov na svetu,

Statistični urad Slovenje

Ob mednarodnem dnevu maternega jezika je generalna direktorica Unesca Irina Bokova kot tri strateške cilje prihodnje jezikovne politike navaja večjezičnost, učenje tujih jezikov in prevajanje.

Unesco