Teden mobilnosti 2009

Oblika za tisk

V letu 2000 je takratna evropska komisarka za okolje Margot Wallström dala pobudo za evropski dan brez avtomobila, ko naj bi evropska mesta z večjim poudarkom izkazala skrb za okolje. V istem letu so se v akcijo za promocijo alternativnih, bolj zdravih in bolj ekoloških načinov prevoza začela vključevati tudi slovenska mesta. Dve leti kasneje se je dan brez avtomobila podaljšal v teden mobilnosti, in sicer od 16. do 22. septembra. V tem tednu lahko lokalne skupnosti v svojih mestnih središčih izvedejo ključne dejavnosti, namenjene omejevanju avtomobilskega prometa na določenih območjih, spodbujanju uporabe do okolja prijaznejših oblik prevoza in ozaveščanju prebivalcev o vplivih njihove izbire oblike prevoza na okolje.

Večina mest se srečuje z običajnimi osnovnimi okoljskimi težavami, kot so slaba kakovost zraka, zelo gost promet in zastoji, močan hrup, slaba kakovost grajenega okolja, opuščena zemljišča, emisije toplogrednih plinov, širjenje mestnih območij, nastajanje odpadkov in odpadne vode. Vzroki za težave so med drugim spremembe v načinu življenja, kot so vedno večja odvisnost od osebnega avtomobila, večje število gospodinjstev z eno osebo, vedno večja raba virov na prebivalca ipd.

Emisije toplogrednih plinov

Najpogostejši toplogredni plin je ogljikov dioksid, in sicer predstavlja kar 80 % človekovih izpustov. Po podatkih Evropske komisije so v letu 2006 med državami članicami Evropske unije največ emisij toplogrednih plinov na prebivalca (izraženih v ekvivalentih CO2) proizvedle Luksemburg (28 ton) in Irska (dobrih 16 ton), najmanj pa Litva (7 ton) in Latvija (5 ton). Slovenija (10,3 tone) se je uvrstila tik za evropsko povprečje (10,4 tone).

Emisije ogljikovega dioksida (CO2) in dušikovih oksidov (NOx) v zrak so se v Sloveniji v letu 2006 glede na leto 2005 povečale za 1,7 % oz. za 1,1 % (metodologija NAMEA). Največ emisij ogljikovega dioksida je nastalo v dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in vodo (45 %), takoj za tem pa v dejavnosti kopenski promet (32 %), tam pa je največji delež prispeval cestni transport. Največ emisij NOx je nastalo v dejavnosti iz oddelka kopenski promet (dobrih 43 %) in tudi teh plinov je prispeval največ cestni transport.

V kopenskem prevozu še vedno narašča delež prevoza blaga po cestah

Delež cestnega blagovnega prevoza v celotnem kopenskem prevozu, izraženem v tonskih kilometrih, v Sloveniji iz leta v leto narašča. V letu 2007 je znašal 79 %, v letu 2008 pa 82 %.

Eurostatovi podatki za leto 2007 kažejo, da je cestni blagovni prevoz (izražen v tonskih kilometrih) v 11 evropskih državah obsegal več kot od 80 % celotnega kopenskega blagovnega prevoza (v otoških državah Ciper, Malta in Irska ter v Grčiji, Španiji, na Portugalskem, v Luksemburgu, na Danskem, Italiji, Združenem kraljestvu in Franciji).

Skoraj vsak drugi Evropejec ima svoj osebni avtomobil

Konec leta 2008 je bilo v Sloveniji registriranih več kot 1.045.000 osebnih avtomobilov (brez specialnih osebnih avtomobilov), to pomeni povprečno 514 avtomobilov na 1000 prebivalcev. V letu 2007 je bilo v Sloveniji registriranih nekoliko manj avtomobilov, in sicer povprečno 501 avtomobil na 1000 prebivalcev, v Evropski uniji (EU-27) pa povprečno 464 avtomobilov na 1000 prebivalcev.

V primerjavi s preostalimi državami članicami Evropske unije se Slovenija po številu avtomobilov glede na število prebivalcev uvršča na osmo mesto. V letu 2007 je imel avtomobil več kot vsak drugi prebivalec še na Danskem (501 avtomobil na 1.000 prebivalcev), v Franciji (508 avtomobilov na 1.000 prebivalcev), Avstriji (510 avtomobilov na 1.000 prebivalcev), na Cipru (521 avtomobilov na 1.000 prebivalcev) in Malti (548 avtomobilov na 1000 prebivalcev) ter Italiji (598 avtomobilov na 1.000 prebivalcev) in Luksemburgu (665 avtomobilov na 1.000 prebivalcev). Najmanj avtomobilov na število prebivalcev je bilo registriranih v Romuniji (164 avtomobilov na 1.000 prebivalcev), na Slovaškem (265 avtomobilov na 1.000 prebivalcev) in v Bolgariji (272 avtomobilov na 1.000 prebivalcev).

Število registracij novih osebnih avtomobilov v Evropski uniji (EU-27) je v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 upadlo, in sicer za 8,1 %; v Sloveniji je upadlo za 0,3 %. Največji upad so zabeležili v Latviji (41 %), Španiji (28 %), Estoniji (21 %), Češki republiki in na Švedskem (v vsaki za 17 %).

K zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v prometu prispeva tudi nadomeščanje uporabe dizelskih goriv in bencina z alternativnimi vrstami goriv. V Sloveniji uporaba vozil, ki za pogon uporabljajo alternativne vrste goriv, zelo počasi narašča. V letu 2008 je bilo v Sloveniji registriranih 2.510 osebnih vozil (manj kot 0,3 % vseh osebnih avtomobilov), 10 avtobusov (0,4 % vseh avtobusov) in 563 tovornih motornih vozil (0,6 % vseh tovornih motornih vozil), ki za pogon ne uporabljajo dizelskih goriv ali bencina.

Slovenci se raje kot z javnimi prevoznimi sredstvi peljemo z osebnim avtomobilom

Delež prevoza z osebnimi avtomobili (izražen v potniških kilometrih) v skupnem kopenskem potniškem prevozu v Evropski uniji je v letu 2007 znašal 82 %. V Sloveniji je bil ta delež še nekoliko večji, in sicer 85 %, prav toliko je znašal tudi v Luksemburgu, največ, 86 %, pa v Združenem kraljestvu.

Vedno večjo odvisnost od osebnega avtomobila v Sloveniji kažejo tudi podatki o javnem potniškem prevozu in mestnem prevozu. Delež cestnega javnega prevoza se je v Sloveniji v zadnjih letih zelo zmanjšal. V primerjavi z letom 2000 je bilo v letu 2008 opravljenih za dobrih 48 % manj potniških kilometrov. Obseg železniškega potniškega prometa pa počasi narašča: od 2000 do 2008 se je povečal za 18 %.

V slovenskih mestih, v katerih je organiziran mestni potniški prevoz, je bilo leta 2008 prepeljanih nekaj čez 90 milijonov potnikov. V primerjavi z letom 2000 je to za 15 % manj potnikov, v primerjavi z letom 2007 pa za 0,7 % manj potnikov.

V letu 2008 umrlo v prometnih nesrečah na slovenskih cestah 214 oseb

V letu 2008 se je na slovenskih cestah zgodilo 8.938 prometnih nesreč s smrtnim izidom ali s telesno poškodbo, to je za dobrih 21 % manj nesreč kot v letu 2007. V letu 2008 je za posledicami prometnih nesreč umrlo 214 ljudi, od tega 146 voznikov, 28 sopotnikov in 39 pešcev, hude poškodbe pa je utrpelo 1.068 ljudi. Podatki kažejo, da je v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 umrlo na cestah manj voznikov in sopotnikov, več pa pešcev.