Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Druge direktive Sveta 77/91/EGS z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom(1),

–   ob upoštevanju Četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb(2),

–   ob upoštevanju Sedme direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih(3),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij(4),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjevanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov(5),

–   ob upoštevanju Direktive 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001, ki spreminja direktive 78/660/EGS, 83/349/EGS in 86/635/EGS glede pravil vrednotenja za letne in konsolidirane računovodske izkaze nekaterih oblik družb kakor tudi bank in drugih finančnih institucij(6),

–   ob upoštevanju Direktive 2001/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. januarja 2002, ki spreminja Direktivo Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), z namenom zakonsko urediti družbe za upravljanje in izvlečke prospektov(7),

–   ob upoštevanju Direktive 2001/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. januarja 2002 o spremembi Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih upravnih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP)(8),

–   ob upoštevanju Direktive 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo(9),

–   ob upoštevanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga)(10),

–   ob upoštevanju Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje(11) (Direktiva o pokojninskih skladih),

–   ob upoštevanju Direktive 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2003, ki spreminja direktive 78/660/EGS, 83/349/EGS, 86/635/EGS in 91/674/EGS o letnih in konsolidiranih računovodskih izrazih posameznih vrst družb, bank in drugih finančnih institucij ter zavarovalnic(12),

–   ob upoštevanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje(13),

–   ob upoštevanju Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem(14),

–   ob upoštevanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov(15),

–   ob upoštevanju Direktive Komisije 2006/73/ES z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih družb ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive(16) (Izvedbena direktiva MiFID),

–   ob upoštevanju Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu(17),

–   ob upoštevanju Direktive 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2005 za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve(18),

–   ob upoštevanju Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma(19),

–   ob upoštevanju Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano)(20) (Direktiva o kapitalskih zahtevah),

–   ob upoštevanju Direktive 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (preoblikovano)(21) (Direktiva o kapitalski ustreznosti),

–   ob upoštevanju Direktive 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi(22),

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 21. aprila 2008 za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o življenjskem zavarovanju o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (KOM(2008)0119) (predlog v zvezi s Solventnostjo II),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. decembra 2007 o odpravi ovir za čezmejne naložbe skladov tveganega kapitala (KOM(2007)0853),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2004 o prihodnosti hedge skladov in izvedenih finančnih instrumentov(23),

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 27. aprila 2006(24) o upravljanju premoženja in z dne 13. decembra 2007 o upravljanju premoženja II(25),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. julija 2007 o politiki finančnih storitev (2005–2010) – bela knjiga(26), zlasti odstavka 19,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o integriranih smernicah za rast in delovna mesta (del: širše smernice ekonomskih politik držav članic in Skupnosti): uvedba novega cikla (2008–2010)(27),

–   ob upoštevanju dokumenta Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev z naslovom "Cilji in načela ureditve vrednostnih papirjev" iz maja 2003, ki med drugim zajema načela za trženje kolektivnih naložbenih shem, vključno s hedge skladi,

–   ob upoštevanju študije iz decembra 2007 oddelka za politiko Evropskega parlamenta za gospodarsko in znanstveno politiko o hedge skladih: preglednost in navzkrižje interesov,

–   ob upoštevanju standardov najboljših praks, ki jih je delovna skupina o hedge skladih objavila 22. januarja 2008, in poznejše ustanovitve upravnega odbora za standarde o hedge skladih, ki naj bi bil varuh teh standardov,

–   ob upoštevanju drugega odstavka člena 192 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju členov 39 in 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za pravne zadeve in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0338/2008),

A.   ker trenutno obstajata nacionalna ureditev in ureditev EU o finančnih trgih, ki se neposredno ali posredno, vendar ne izrecno, uporabljata za hedge sklade in sklade zasebnega kapitala;

B.   ker morajo države članice in Komisija zagotoviti usklajeno izvajanje in uporabo te zakonodaje; ker morajo biti vse nadaljnje spremembe veljavne zakonodaje predmet primerne analize stroškov in koristi ter ne smejo biti diskriminatorne;

C.   ker se Komisija ni pozitivno odzvala na vse vidike prejšnje prošnje Parlamenta, vključno s tistimi, ki so vključene v omenjene resolucije z dne 15. januarja 2004, 27. aprila 2006, 11. julija 2007 in 13. decembra 2007;

D.   ker imajo hedge skladi in skladi zasebnega kapitala zelo različne značilnosti, o njih pa ne obstajajo nobene jasne opredelite, sta pa obe vrsti skladov nosilca naložb, ki jih bolj uporabljajo izkušene stranke kot pa maloprodajni potrošniki; ker jih v ureditvi, ki je prilagojena določenim proizvodom, ni možno primerno obravnavati kot eno kategorijo;

E.   ker so hedge skladi in skladi zasebnega kapitala vedno pomembnejši alternativni nosilci naložb, ki imajo znatno in vedno večjo vlogo v globalnem upravljanju premoženja, poleg tega pa izboljšujejo učinkovitost finančnih trgov z ustvarjanjem novih naložbenih možnosti;

F.   ker je več globalnih in nacionalnih ustanov ter institucij EU že pred aktualno finančno krizo analiziralo morebitno zaskrbljenost v zvezi s hedge skladi in skladi zasebnega kapitala glede finančne stabilnosti, standardov upravljanja tveganja, prevelikih dolgov (finančnih vzvodov) ter vrednotenja nelikvidnih in zapletenih finančnih instrumentov;

G.   ker je bilo z analizo, ki jo je leta 2007 izvedel forum za finančno stabilnost, ugotovljeno, da se zaskrbljenost glede finančne stabilnosti najbolje obravnava s pogolobljenim nadzorom vseh akterjev;

H.   ker je Mednarodni denarni sklad v svojem poročilu o svetovni finančni stabilnosti, ki ga je pripravil aprila 2008, zaključil, da obstaja skupni neuspeh glede ocene obsega finančnega vzvoda, ki ga je prevzelo veliko število institucij – banke, zavarovalnice, subjekti, ki prejemajo sredstva vlade, hedge skladi – in povezanega tveganja neurejenega reševanja;

I.   ker izpolnjevanje programa lizbonske strategije zahteva dolgoročne naložbe v rast in delovna mesta;

J.   ker take dolgoročne naložbe zahtevajo dobro delujoče stabilne finančne trge v EU in na globalni ravni ter tako prispevajo k dejanskemu gospodarstvu, kar se lahko doseže le, če se zagotovi obstoj konkurenčnega in inovativnega finančnega sektorja v Evropski uniji;

K.   ker hedge skladi in skladi zasebnega kapitala v veliko primerih zagotavljajo likvidnost, spodbujajo tržno raznolikost in večjo tržno učinkovitost tako, da ustvarjajo povpraševanje po inovativnih produktih in pomagajo oblikovati cene;

L.   ker finančna stabilnost prav tako zahteva boljše nadzorno sodelovanje tudi na globalni ravni, kar logično zahteva stalne izboljšave aktualnih nadzornih dogovorov EU, vključno z rednimi izmenjavami informacij in povečano preglednostjo institucionalnih investitorjev;

M.   ker mora Komisija preučiti možnosti za globalno ureditev statusa tržnih akterjev v tujini;

N.   ker so primerne stopnje preglednosti vlagateljev in nadzornih organov bistvene za zagotovitev takega dobro delujočega in stabilnega finančnega trga pa tudi za spodbujanje konkurence med tržnimi udeleženci in produkti;

O.   ker mora Komisija spremljati in analizirati učinke delovanja hedge skladov in skladov zasebnega kapitala ter pripraviti direktivo o pravilih minimalne preglednosti glede načina financiranja naložb v prihodnje, upravljanja tveganja, metod ocenjevanja, kvalifikacij upravljavcev in morebitnega navzkrižja interesov ter razkritja lastniške strukture in registracije hedge skladov;

P.   ker je za izpolnjevanje potrebe po spremljanju tržnih dejavnosti v nadzorne namene treba informacije o izpostavljenosti hedge skladov in posojilih predložiti pristojnim nadzornim organom brez pretiranih bremen;

Q.   ker se od sektorja skladov pričakuje, da bo zaradi večje preglednosti nadaljeval razvoj zavezujočih ukrepov za upravljanje podjetij in jih tudi obvezno objavil; ker poziva k izboljšanju mehanizmov nadzora;

R.   ker morajo države članice zagotavljati najboljšo prakso, da se pokojninski skladi, ki jih pridobijo zaposleni, zavarujejo pred stečajem;

S.   ker mora Komisija obravnavati možnost vključitve v opredelitev načela "preudarne osebe" tam, kjer je načelo vključeno v obstoječo zakonodajo Skupnosti, zahtevo za vlagatelje, da preverijo, ali alternativni investicijski skladi, v katere vlagajo, spoštujejo primerno zakonodajo in dosegajo sektorske standarde najboljših praks;

T.   ker trenutne različne opredelitve zasebnega plasiranja v državah članicah ovirajo notranji trg in omogočajo uhajanje zelo tveganih proizvodov na maloprodajni trg;

U.   ker je treba oblikovati spletno stran za kodekse ravnanja po načelu "vse na enem mestu", vključno z registrom tistih, ki so v skladu s temi kodeksi ravnanja, njihovimi razkritji in obrazložitvijo neskladnosti; ker ugotavlja, da so lahko razlogi za neskladnost tudi orodje za učenje; ker je treba to spletno stran oblikovati v interesu EU in jo mednarodno spodbujati;

V.   ker je Mednarodni denarni sklad v svojem poročilu o svetovni finančni stabilnosti, ki ga je pripravil aprila 2008, opozoril, da trg podjetniških dolgov deluje ranljivo, saj zaradi makroekonomskih in strukturnih dejavnikov stopnje izgube rastejo;

W.   ker je nedavno povečanje števila transakcij v skladih zasebnega kapitala znatno povečalo število zaposlenih, katerih delovna mesta končno nadzirajo skladi zasebnega kapitala, in je zato treba upoštevati veljavno nacionalno zakonodajo o zaposlovanju in socialno pravo Skupnosti (zlasti Direktivo 2001/23/ES), ki je bilo oblikovano, ko temu še ni bilo tako; ker se morata nacionalna zakonodaja o zaposlovanju in socialno pravo Skupnosti uporabljati na nedisktiminatorni podlagi, vključno s pravično in primerno obravnavo vseh gospodarskih udeležencev s podobnimi odgovornostmi do zaposlenih;

X.   ker se na podlagi različnih pravnih sistemov hedge skladi in skladi zasebnega kapitala, ki imajo v lasti podjetja in jih nadzorujejo, ne obravnavajo kot delodajalci ter so zato izključeni iz pravnih obveznosti delodajalca;

Y.   ker v primeru skrajnih dolgov podjetja predstavljajo večje tveganje;

Z.   ker tako kot pri drugih podjetjih lahko pride do navzkrižij interesov, ki izhajajo iz poslovnega modela skladov zasebnega kapitala ali hedge skladov ali odnosa med navedenimi nosilci in drugimi udeleženci na finančnem trgu; prizadevanja za spodbujanje veljavne zakonodaje Skupnosti ne smejo biti omejena na hedge sklade in sklade zasebnega kapitala, morajo pa biti skladna z globalnimi standardi, kot so načela Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev za upravljanje navzkrižij interesov kolektivnih naložbenih shem in tržnih posrednikov;

AA.   ker sistemi plač za upravljavce hedge skladov in skladov zasebnega kapitala lahko povzročijo neprimerne spodbude, ki vodijo k neodgovornemu prevzemanju tveganj;

AB.  ker so bili hedge skladi med vlagatelji v kompleksno oblikovane produkte, ki so zašli v kreditno krizo, in tako utrpeli izgube skupaj z drugimi vlagatelji;

AC.  ker se zato, da se zmanjša tveganje v zvezi s prihodnjimi finančnimi krizami glede na velik medsebojni vpliv na trgih in med tržnimi udeleženci, ter zato, da so čezmejni konkurenčni pogoji in tisti med urejenimi in neurejenimi udeleženci na trgu enaki, v EU in na svetovni ravni pripravlja več pobud, vključno s pregledom direktiv o kapitalskih zahtevah in kapitalski ustreznosti ter predlogom direktive o bonitetnih agencijah, da se zagotovijo bolj koherentni in usklajeni predpisi;

AD.   ker je na načelu temelječa uredba primerna za urejanje finančnih trgov in bolje sledi tržnemu razvoju;

AE.   ker na ravni EU obstaja potreba po ukrepanju na podlagi naslednjih sedmih načel za finančne institucije in trge:

AF.   ker bodo taka dejanja zagotovila univerzalno in obsežno pravno podlago, ki bo zajemala vse omenjene finančne institucije določene velikosti, ob tem pa upoštevala mednarodne nadzorne in regulativne prakse;

1.   naroči Komisiji, naj Parlamentu do konca leta 2008 na podlagi člena 44, člena 47(2) ali člena 95 Pogodbe ES predloži zakonodajni predlog ali več zakonodajnih predlogov o vseh pomembnih akterjih in udeležencih na finančnem trgu, vključno s hedge skladi in skladi zasebnega kapitala, ki upošteva sedem načel iz uvodne izjave AE in podrobna priporočila, priložena spodaj;

2.   potrjuje, da ta priporočila spoštujejo načelo subsidiarnosti in temeljne pravice državljanov;

3.   meni, da morajo biti morebitne finančne posledice zahtevanega predloga ali zahtevanih predlogov zajete v dodeljenih proračunskih sredstvih EU;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priložena podrobna priporočila posreduje Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 26, 31.1.1977, str. 1. (2) UL L 222, 14.8.1978, str. 11. (3) UL L 193, 18.7.1983, str. 1. (4) UL L 372, 31.12.1986, str. 1. (5) UL L 82, 22.3.2001, str. 16. (6) UL L 283, 27.10.2001, str. 28. (7) UL L 41, 13.2.2002, str. 20. (8) UL L 41, 13.2.2002, str. 35. (9) UL L 271, 9.10.2002, str. 16. (10) UL L 96, 12.4.2003, str. 16. (11) UL L 235, 23.9.2003, str. 10. (12) UL L 178, 17.7.2003, str. 16. (13) UL L 345, 31.12.2003, str. 64. (14) UL L 142, 30.4.2004, str. 12. (15) UL L 145, 30.4.2004, str. 1. (16) UL L 241, 2.9.2006, str. 26. (17) UL L 390, 31.12.2004, str. 38. (18) UL L 79, 24.3.2005, str. 9. (19) UL L 309, 25.11.2005, str. 15. (20) UL L 177, 30.6.2006, str. 1. (21) UL L 177, 30.6.2006, str. 201. (22) UL L 184, 14.7.2007, str. 17. (23) UL C 92 E, 16.4.2004, str. 407. (24) UL C 296 E, 6.12.2006, str. 257. (25) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0627. (26) UL C 175 E, 10.7.2008, str. 392. (27) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0058.

Priporočilo 1 o finančni stabilnosti, kapitalskem in univerzalnem regulativnem okviru

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki se bo sprejel, osredotočiti na ureditev:

kapitalskih zahtev: investicijske družbe, vključno s partnerstvi in komanditnimi družbami, zavarovalnice, kreditne institucije, običajni skladi (kot so KNPVP in pokojninski skladi/institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje) morajo biti skladni s kapitalskimi zahtevami; Komisija mora zagotoviti, da primerne kapitalske zahteve za vse finančne institucije temeljijo na tveganju in ne na subjektu; upoštevanje kodeksov ravnanja lahko obravnavajo nadzorniki; vendar te kapitalske zahteve ne smejo biti dodane že obstoječim pravilom in se v nobenem primeru ne smejo obravnavati kot jamstvo v primeru neuspešnosti sklada;

izdajateljev in listinjenja: predlog(i) Komisije glede kapitalskih zahtev morajo zahtevati, da izdajatelji ohranijo deleže listinjenih posojil v svojih računovodskih izkazih, ali pa naložiti kapitalske zahteve za izdajatelja, ki so izračunane na predpostavki, da je ohranil te deleže, oziroma zagotoviti druga sredstva za uskladitev interesov vlagateljev in izdajateljev;

nadzora bonitetnih agencij s strani EU: Komisija mora vzpostaviti mehanizem, s katerim bo EU nadzorovala bonitetne agencije, postopke in skladnost, dolžnosti pa bodo prejeli obstoječi organi, kot so evropski regulatorji trga vrednostnih papirjev (CESR), tudi za to, da se pospešuje konkurenco in omogoči dostop na trg na področju bonitetnih ocen;

vrednotenja: Komisija mora sprejeti na načelih temelječe zakonodajne ukrepe o vrednotenju nelikvidnih finančnih instrumentov, skladno z delom pristojnih mednarodnih organov, da se bo izboljšalo varovanje vlagateljev in stabilnosti finančnih trgov, ob upoštevanju različnih pobud o vrednotenju, ki se zdaj izvajajo v EU in v globalnem okviru ter preučujejo, kako se najučinkoviteje spodbuja to vrednotenje;

borznih posrednikov: zahteve po preglednosti katerih koli ustanov, ki izvajajo storitve borznega posredništva, je treba povečati v skladu z zapletenostjo in nejasnostjo strukture ali vrsto izpostavljenosti, katerim jih izpostavljajo njihovi posli z vsemi produkti in udeleženci, vključno s hedge skladi in skladi zasebnega kapitala;

tveganega kapitala in sektorja malih in srednjih podjetij:Komisija mora predlagati zakonodajo, ki bo zagotovila usklajen vseevropski okvir za tvegani kapital in sklade zasebnega kapitala, in zlasti zagotoviti čezmejni dostop do takega kapitala za mala in srednja podjetja, skladno z lizbonsko strategijo; Komisija mora v ta namen brez odlašanja izvesti politične predloge iz svojega poročila o odpravi ovir za čezmejne naložbe skladov tveganega kapitala; predlog mora upoštevati načela dobre ureditve ter preprečevati dodatno pravno, fiskalno in upravno zapletenost na ravni EU.

Priporočilo 2 o ukrepih v zvezi s preglednostjo

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki se bo sprejel, osredotočiti na ureditev:

vlagateljev: Komisija mora v sodelovanju z nadzornimi organi določiti pravila za zagotavljanje jasnega razkritja in sporočanja primernih in snovnih informacij vlagateljem;

zasebnega kapitala in varstva zaposlenih: Komisija mora zagotoviti, da direktiva št. 2001/23/ES zaposlenim vedno daje iste pravice, vključno s pravico do obveščenosti in posvetovanja, kadar koli se nadzor zadevnega podjetja prenese s strani katerega koli vlagatelja, vključno s skladi zasebnega kapitala in hedge skladi;

pokojninske sheme: od sredine devetdesetih je imelo vedno več pokojninskih skladov in zavarovalnic kapitalske deleže v hedge skladih in skladih zasebnega kapitala, vsak neuspeh teh skladov bi pa negativno vplival na pokojninske pravice članov pokojninskih shem; Komisija mora v okviru revizije direktive 2003/41/ES zagotoviti, da bodo zaposleni ali predstavniki zaposlenih neposredno ali prek pooblaščencev obveščeni o vrsti naložbe njihovih pokojnin in s tem povezanimi tveganji.

Priporočilo 3 o ukrepih v zvezi s prevelikimi dolgovi

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki se bo sprejel, osredotočiti na ureditev:

finančnega vzvoda zasebnega kapitala: Komisija mora ob pregledu direktive št. 77/91/EGS o kapitalu zagotoviti, da za kakršne koli spremembe velja pristop temeljnih načel: skladno s tveganjem je treba zadržati kapital, obstaja razumno pričakovanje, da je raven finančnega vzvoda vzdržna tako za sklad zasebnega kapitala kot za družbo in za ciljno podjetje ter da ni nepravične diskriminacije posebnih zasebnih vlagateljev ali med različnimi investicijskimi skladi ali nosilci naložb, ki uporabljajo podobne strategije;

črpanja kapitala: Komisija mora predlagati usklajene dodatne ukrepe na ravni EU, kjer je potrebno, na podlagi pregleda obstoječe nacionalne zakonodajne možnosti in zakonodajne možnosti Skupnosti, da bi se izognila nerazumni odprodaji sredstev v ciljnih podjetjih.

Priporočilo 4 o ukrepih v zvezi z navzkrižji interesov

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki se bo sprejel, osredotočiti na ureditev:

Komisija mora uvesti pravila, da zagotovi učinkovito ločevanje med storitvami, ki jih za svoje stranke zagotavljajo investicijske družbe; Evropski parlament ponovno poudarja, da morajo kakršne koli prilagoditve veljati za vse finančne institucije, saj bi se na tak način izognili diskriminaciji; kot je priporočilo Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev morajo imeti finančne institucije, ki zagotavljajo širok nabor različnih finančnih storitev, politike in postopke, vključno z ustreznim razkritjem, na ravni družbe ali skupine, ki jim omogoča identifikacijo, oceno in razvoj primernih orodij za reševanje sporov ali morebitnih sporov;

bonitetne agencije: bonitetne agencije morajo povečati informiranje in odpraviti ali zmanjšati nesimetrične informacije in negotovost ter razkriti navzkrižja interesov, v skladu s katerimi delujejo, ne da bi ogrozile finančni sistem, ki je usmerjen v transakcije; bonitetne agencije morajo zlasti ločevati svoje dejavnosti določanja bonitetnih ocen od vseh ostalih storitev (kot je svetovanje o strukturiranju transakcij), ki jih opravljajo skladno s katerimi koli dolžnostmi ali subjekti, ki jih ocenjujejo;

dostopa do trga in koncentracije: generalni direktorat Komisije za konkurenco mora začeti splošni pregled učinkov tržne koncentracije in učinkov akterjev s prevladujočim položajem v sektorju finančnih storitev glede na mednarodne razmere, vključno s hedge skladi in skladi zasebnega kapitala; oceniti mora ali vsi tržni udeleženci upoštevajo pravila Skupnosti o konkurenci, ali obstaja nezakonita tržna koncentracija ali kakršna koli potreba po odpravi tržnih ovir za nove udeležence in tudi potreba po odpravi zakonodaje, ki daje prednost prvotnim udeležencem in sedanjim tržnim strukturam, kjer je konkurenca omejena.

Priporočilo 5 o veljavni zakonodaji o finančnih storitvah

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki se bo sprejel, osredotočiti na ureditev:

Komisija mora pregledati vso obstoječo zakonodajo Skupnosti v zvezi s finančnimi trgi, da se ugotovi obstoj kakršne koli pravne praznine v zvezi z ureditvijo hedge skladov in skladov zasebnega kapitala, ter na podlagi rezultatov tega pregleda predložiti Parlamentu zakonodajni predlog ali predloge o spremembi obstoječih direktiv, kadar je potrebno, da se bolje uredijo hedge skladi in skladi zasebnega kapitala ter drugi pomembni udeleženci; tako predlagana uredba mora biti usmerjena.