Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2001 o 25 letih veljavnosti zakonodaje Skupnosti za gorsko kmetijstvo(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2006 o izvajanju gozdarske strategije Evropske unije(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2008 o sistematskem pregledu skupne kmetijske politike(3),

–   ob upoštevanju pobude Odbora regij z naslovom "Za zeleno knjigo: politiki Evropske unije za gorska območja naproti: evropska vizija za gorske masive"(4),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenja Odbora za regionalni razvoj (A6-0327/2008),

A.   ker gorske regije zajemajo 40 % evropskega ozemlja in v njih živi 19 % evropskega prebivalstva,

B.   ker v več državah članicah, kot so Grčija, Španija, Italija, Avstrija in Portugalska, več kot 50 % nacionalnega ozemlja sestavljajo gorske regije in ker ima v teh regijah kmetijska skupnost še vedno pomembno vlogo,

C.   ker so gorske regije (predvsem visokogorska območja in sredogorske regije) kulturne krajine, ki izražajo skladno vzajemno delovanje ljudi in biosistemov ter spadajo k naravni dediščini,

D.   ker so gorske regije zelo prizadete zaradi vpliva podnebnih sprememb in skrajnih vremenskih pojavov, kot so suša, gozdni požari,

E.   ker gorske regije niso homogene, temveč obsegajo najrazličnejše gorske oblike in višinske lege (visokogorje, sredogorje, ledenike, nerodovitna področja),

F.   ker se gorske regije glede na posebne dejavnike (strma pobočja, različna nadmorska višina, nedostopnost, rast in zlasti vremenske razmere) razlikujejo od drugih pokrajin v Evropski uniji in ker so z več vidikov "prikrajšane", kar povzroča postopno dezertifikacijo in zmanjšanje kmetijske proizvodnje v teh regijah,

G.   ker gorske regije (predvsem visokogorske in sredogorske regije) zagotavljajo možnost oz. so model za kakovostne proizvode in storitve ter rekreacijsko območje, katerih trajnostno delovanje je mogoče zagotoviti le s celovito in dolgoročno usmerjeno uporabo virov in tradicije,

H.   ker se v gorskih regijah proizvajajo posebno kakovostni proizvodi živalskega izvora ter ker se pri zadevnih proizvodnih postopkih obsežno in trajnostno rabijo naravni viri, pašniki in posebno prilagojene vrste pašniških rastlin in se uporablja tudi tradicionalna tehnologija,

I.   ker so gore (predvsem visokogorje in sredogorje) "večnamenski" življenjski prostori, v katerih sta kmetijstvo in gospodarstvo tesno povezana s socialnimi, kulturnimi in ekološkimi vidiki, ter ker je posledično treba podpirati te regije z ustreznimi finančnimi sredstvi,

J.   ker je gospodarstvo gorskih regij zaradi stalnih strukturnih pomanjkljivosti posebno občutljivo na nihanje gospodarskega ciklusa ter je dolgoročno odvisno od diverzifikacije in specializacije proizvodnih postopkov,

K.   ker že obstajajo evropske konvencije za varstvo nekaterih gorskih regij - kot sta Konvencija za varstvo Alp z dne 7. novembra 1991 (Alpska konvencija) in Okvirna konvencija za varstvo in trajnostni razvoj Karpatov z dne 22. maja 2003 (Karpatska konvencija) -, ki so pomemben instrumenta celovite politike gorskih regij, vendar niso v zadostnem obsegu ratificirane in izvajane,

L.   ker so v gorskih regijah dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in pašništva, ki se pogosto izvajajo hkrati, primer ekološkega ravnovesja, ki se ga ne sme zanemariti,

M.   ker je večina kmetijskih gospodarstev v gorskih regijah družinskih podjetij z večjim finančnim tveganjem,

1.   poudarja, da se prizadevanja držav članic v zvezi z gorskimi regijami (predvsem visokogorskimi in sredogorskimi regijami) razlikujejo in niso usmerjena k celovitemu, ampak sektorskemu razvoju, ter da ne obstaja skupen okvir EU (kot obstaja za morska območja: KOM(2007)0574);

2.   poudarja, da člen 158 Pogodbe ES o kohezijski politiki, kot je bil spremenjen z Lizbonsko pogodbo, določa, da so gorske regije območja s stalnimi težkimi naravnimi razmerami, priznava pa njihovo drugačnost ter zahteva, da se jim posveti posebno pozornost; kljub temu obžaluje, da Komisija še ni uspela pripraviti celovite strategije za učinkovito podporo gorskih in drugih regij s stalnimi težkimi naravnimi razmerami, čeprav je Parlament to že večkrat zahteval;

3.   poudarja potrebo po dobrem usklajevanju različnih politik Skupnosti na terenu, da se zagotovi skladen razvoj, zlasti v regijah, kot so gorske regije, ki so v slabšem položaju zaradi stalnih težkih naravnih razmer; je v zvezi s tem zaskrbljen glede koristnosti ločevanja kohezijske politike Skupnosti od razvoja podeželja v sedanjem programskem obdobju 2007–2013, ki je posledica vključitve Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skupno kmetijsko politiko (SKP); meni, da je treba ta nov pristop pozorno spremljati, da se oceni njegov vpliv na regionalni razvoj;

4.   poudarja, da se v gorskih regijah zaradi težkih razmer kmetijstvo težje prilagodi konkurenčnim pogojem in da težke razmere povzročajo dodatne stroške, zaradi česar kmetijstvo ne more proizvajati zelo konkurenčnih proizvodov po nizkih cenah;

5.   predlaga, naj Komisija v zeleni knjigi o ozemeljski koheziji, ki naj bi bila objavljena jeseni 2008, ter v skladu s cilji ozemeljske agende in Evropske perspektive prostorskega razvoja, v sodelovanju z državami članicami sprejme ozemeljski pristop pri obravnavi problematike v različnih vrstah gorskih ozemelj in zagotovi ukrepe v tem smislu v naslednjem zakonodajnem paketu o strukturnih skladih;

6.   želi, da Komisija razvije resnično integrirano strategijo Evropske unije v korist gorskih regij, in meni, da je objava zelene knjige o gorah pomemben prvi korak v tej smeri; poziva Komisijo, naj začne obsežno javno posvetovanje, ki bo vključevalo regionalne in lokalne organe, socialno-ekonomske in okoljske udeležence ter nacionalna in evropska združenja, ki zastopajo regionalne organe v gorskih regijah, da se bolje opredelijo razmere v teh regijah;

7.   pozdravlja zeleno knjigo o ozemeljski koheziji kot pristop za različne krajinske oblike v Evropski uniji ter v zvezi s tem spodbuja skupno kmetijsko politiko v obliki prvega in drugega stebra, da se lahko glede na mednarodne izzive Evropske unije gospodarski okvirni pogoji uspešno in ustrezno oblikujejo za učinkovito in večnamensko hribovsko kmetijstvo, pri čemer so potrebni tudi instrumenti, povezani s proizvodno funkcijo, vključno s prevozom mleka;

8.   poleg tega poziva Komisijo, naj v šestih mesecih sprejetja te resolucije v okviru svojih pristojnosti izdela celostno "strategijo EU za trajnostni razvoj in uporabo virov gorskih regij" (strategija Evropske unije v korist gorskih regij); poleg tega poziva k oblikovanju na tej strategiji temelječega ter z regionalnimi organi in predstavniki civilne družbe, ki poznajo in zastopajo lokalne razmere in potrebe na kraju samem (npr. različne oblike gorskih območij), dogovorjenega nacionalnega akcijskega programa s konkretnimi izvedbenimi ukrepi, pri čemer je treba ustrezno upoštevati obstoječe regionalne pobude;

9.   poudarja pomen razmejitve gorskih regij kot pogoja za ciljno usmerjene ukrepe in predvsem za hribovsko kmetijstvo ter potrebo po ustreznem razlikovanju teh regij po stopnji naravne prikrajšanosti, za katerega si morajo države članice na podlagi sedanje določitve področij bolj prizadevati;

10.   poziva Komisijo, naj za namene prenosa znanja in spodbujanja inovacij pripravi pregled financiranih programov in projektov, ki zadevajo gorske regije;

11.   poziva Komisijo, naj v okviru delovnega programa Evropskega omrežja za opazovanje prostorskega razvoja nameni posebno pozornost stanju regij, ki so v slabšem položaju zaradi stalnih težkih naravnih razmer, kot so gorske regije; meni, da je ustrezno in temeljito poznavanje razmer v gorskih regijah bistveno, da se lahko pripravijo raznovrstni ukrepi za boljše reševanje težav teh regij;

12.   poudarja vlogo hribovskega kmetijstva za proizvodnjo, celovito ohranjanje in rabo krajine ter kot večnamensko podlago za druge veje gospodarstva in temeljni element tradicionalnih kulturnih krajin in družbenih struktur;

13.   meni, da je veliko gorskih regij zaradi privlačnosti za turizem izpostavljenih pritisku urbanizacije ter zaskrbljenih glede varstva tradicionalne krajine, ki izgublja svoj kmetijski značaj, lepoto in vrednost, ki so bistveni za ekosistem;

14.   ugotavlja, da je kmetijstvo v gorskih regijah, zlasti v gorskih in sredogorskih regijah, zaradi naravnih okoliščin in tveganj povezano s povečano obremenitvijo (med drugim z intenzivnostjo dela in ročnim delom) in stroški (med drugim potreba po posebnih strojih in visoki stroški prevoza);

15.   poziva, da se v prihodnjih reformah skupne kmetijske politike posebno in bolj upošteva večnamenskost hribovskega kmetijstva, pri čemer je treba okvirne direktive za razvoj podeželja in nacionalne programe prilagoditi vlogi hribovskih kmetov, ki niso le proizvajalci, ampak tudi gospodarski začetniki za druge sektorje, ter zagotoviti možnosti za sinergetsko sodelovanje (med drugim financiranje programov ekološkega turizma, trženje kakovostnih proizvodov); zlasti opozarja na pomembnost finančnega nadomestila za opravljanje ekoloških storitev hribovskega kmetijstva;

16.   ceni delo hribovskih kmetov; ugotavlja, da se pogoji (predvsem dodatni dohodek, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, sposobnost ustvarjanja družine) ne smejo ovirati z birokracijo, ampak jih je treba olajšati s sinergijo sektorskih politik; poziva Komisijo in pristojne odbore (komitologija), naj veljavne in prihodnje predpise (zlasti v zvezi z obveznostjo registracije) preučijo v smislu pobude za boljšo ureditev ali jih izboljšajo, tako da se bodo znatno poenostavili upravni postopki;

17.   poudarja, da so denarna nadomestila za gorske regije (zlasti za gorske in sredogorske regije) tudi v prihodnosti še naprej namenjena izključno za nadomestitev naravne prikrajšanosti in dodatne stroške, ki izhajajo iz težav pri kmetovanju, ter da so tudi dolgoročno upravičena in da bi popolna nevezanost plačil povzročila sistematičen propad celotnega sektorja; poudarja, da potreb gorskih regij ni mogoče zadovoljiti samo s sredstvi za razvoj podeželja;

18.   poziva k okrepljenemu spodbujanju mladih kmetov in kmetic ter zagotovitvi enakih možnosti žensk in moških, zlasti z družini prijaznimi ukrepi in ureditvami polnega in krajšega delovnega časa, kombiniranimi plačilnimi modeli, modeli dopolnilne dejavnosti, usklajenost družinskega in poklicnega življenja ter za ustvarjanje družine kot dejavnikov, ki vplivajo na obstoj; poziva Komisijo, naj v okviru obravnavanja in projektov prožne varnosti v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi oblikuje ustrezne pristope;

19.   zahteva ohranitev demografskega ravnovesja na teh območjih, ki se pogosto srečujejo s težavo odseljevanja prebivalstva;

20.   izraža prepričanje, da je prednostna naloga ohranjanje zadostne poseljenosti gorskih regij, ter da je treba sprejeti ukrepe za boj proti dezertifikaciji in privabljanje novih prebivalcev;

21.   poudarja, kako pomembno je zagotoviti visoko raven storitev splošnega gospodarskega interesa, izboljšati dostopnost in povezave gorskih območij ter poskrbeti za potrebno infrastrukturo, zlasti za promet potnikov in tovora, izobraževanje, gospodarstvo, temelječe na znanju, ter komunikacijska omrežja (vključno s širokopasovnim dostopom), da se poenostavijo zveze med trgi na goratih območjih in mestnimi območji; poziva pristojne organe, naj v ta namen spodbujajo javno-zasebna partnerstva;

22.   poudarja, da skupine proizvajalcev, kolektivne tržne pobude kmetov in sektorska partnerstva, ki s celovitim razvojnim konceptom ustvarjajo dodano vrednost v regiji (npr. skupine Leader), prispevajo k stabilnosti in varnosti kmetijske proizvodnje, zato jih je treba okrepljeno spodbujati;

23.   poziva k posebni finančni podpori za mlečno industrijo (mlečne farme in podjetja za predelavo mleka), ki je zaradi pomanjkanja nadomestnih proizvodnih možnosti bistvena za gorske regije; v okviru reforme kvot za mleko poziva k strategiji "nežnega pristanka" za gorske regije in k spremljevalnim ukrepom (posebna plačila) za omilitev negativnih učinkov, ki puščajo prostor za uvajanje postopkov prilagajanja, ki ohranja osnovo za kmetovanje; poziva, da je treba dati na voljo dodatna sredstva iz prvega stebra, zlasti v obliki premije za krave dojilje;

24.   poziva države članice, naj s poudarkom na podpori trajnostnega in prilagojenega kmetijstva v gorskih regijah predvidijo dodatna plačila na hektar za ekološko kmetovanje in ekstenzivno pašništvo ter podporo za naložbe v objekte, ki upoštevajo standarde dobrega počutja živali;

25.   opozarja, da so mala in srednje velika podjetja v gorskih regijah, ki s sodobno uporabo tradicionalnega znanja in metod proizvodnje proizvajajo kakovostne proizvode, ključni dejavnik za delovna mesta, zato jih je treba upoštevati v sistemih podpore EU;

26.   zaradi večjih stroškov in obsega dela, zlasti pri dostavi mleka in mlečnih proizvodov iz doline in v dolino, poziva k posebnim ukrepom podpore; ponovno poziva v zvezi s tem k uvedbi premije za krave dojilje v gorskih regijah;

27.   poudarja sektorski pomen značilnih regionalnih in tradicionalnih (visoko kakovostnih) proizvodov; poziva, da strategija EU v korist gorskih regij vključi ukrepe za zaščito in spodbujanje teh proizvodov oziroma metode njihove proizvodnje in njihovo označevanje (npr. kot je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil(5) in Uredbi Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb geografskega porekla za kmetijske proizvode in živila(6)) ter njihovo zaščito pred ponaredki; poziva, naj se v okviru programov EU za spodbujanje visoko kakovostnih živil predvidi posebna določba (npr. živila iz planšarskih in domačih sirarn, kakovostno meso);

28.   poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo skupine kmetijskih proizvajalcev in lokalne skupnosti pri uvedbi regionalnih označb kakovosti iz člena 27; predlaga, da se podpora mora izvajati z boljšim obveščanjem in ustreznim šolanjem kmetov in predstavnikov lokalnih živilskopredelovalnih obratov ter s finančno podporo za ustanavljanje lokalnih živilskopredelovalnih obratov in začetek kampanj za spodbujanje prodaje;

29.   poziva k ustanovitvi sklada za območja z omejenimi možnostmi, vključno z gorskimi regijami, in sicer med drugim iz sredstev drugega stebra, ki so zaradi nezadostnega nacionalnega sofinanciranja neporabljena;

30.   na podlagi člena 69 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete(7) poziva k zagotovitvi posebne ciljno usmerjene finančne podpore za gorske regije in dejanskega nebirokratskega dostopa do nje ter k povečanju zgornje meje na 20 % za sredstva v skladu členom 69;

31.   opozarja, da je v gorskih regijah možna visoko kakovostna kmetijska proizvodnja, lahko se zagotovi večja raznovrstnost kmetijskih proizvodov na evropskem trgu, ohranjajo nekatere živalske in rastlinske vrste, podpirajo tradicije ter spodbujajo industrijske in turistične dejavnosti, možen je boj proti podnebnim spremembam z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, gozdovi in trajna travnata območja pa vežejo nase CO2, trajnostno izkoriščanje gozdov pa bo omogočilo proizvodnjo energije iz lesnih odpadkov;

32.   poziva živinorejce in oskrbnike živali v gorskih regijah, zlasti v primeru avtohtonih pasem, naj glede na sedanje nevarnosti in omejitve upoštevajo predpise o zdravju in zaščiti živali ter spodbujanju vzreje, kot so programi vzreje, vodenje črednih knjig, nadzor uspešnosti;

33.   posebno opozarja, da Komisija z ukrepi v skladu s politiko konkurence in mednarodno trgovino prispeva k razvoju gorskih regij; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj se pri prihodnjih prilagoditvah, zlasti pri pogajanjih v okviru Svetovne trgovinske organizacije, prožnosti glede ureditev državne pomoči in upoštevanju javnih storitev splošnega pomena v konkurenčnem pravu, potrebe teh območij obravnavajo bolj usmerjeno in okrepljeno;

34.   zahteva, da se živinorejcem v gorskih regijah, ki so jih prizadeli gozdni požari, nameni posebna pozornost, ker bo pašnike na prizadetih območjih v naslednjih petih letih mogoče uporabljati le omejeno in zelo previdno;

35.   poziva, da se v okviru "strategije" obravnavajo krajinske oblike gorskih regij (planinski pašniki, varovalni gozdovi, visokogorje in sredogorje, travniki, območja z veliko krajinsko vrednostjo) in da se za planinske pašnike, travnike, gozdove in druga zapostavljena občutljiva območja predvidijo spodbude za njihovo zaščito in trajnostni koncepti rabe, da se omogoči njihova regeneracija in ponovna poraščenost, zaščita pred erozijo, racionalna raba vodnih virov ter preprečijo neželeni pojavi, kot je končanje pašnje, ki povzroči vrnitev v prvinsko stanje na eni strani in pretirano poraščenost na drugi;

36.   v zvezi z ohranjanjem raznolikosti vrst poudarja, da je treba vzpostaviti zbirke podatkov za ohranitev endogenega genskega materiala rastlinskih in živalskih vrst, zlasti domačih živali in visokogorskega rastlinstva; poziva Komisijo, naj preveri, ali in kako je mogoče začeti pobudo mednarodnega akcijskega načrta;

37.   poudarja, da se v nekaterih gorskih regijah Evropske unije, zlasti v novih državah članicah, povečuje nevarnost zmanjšanja števila prebivalstva in manjše družbene dejavnosti tam živečega prebivalstva ter da poleg tega tem regijam grozi zmanjšanje ali celo prenehanje kmetijske dejavnosti, kar bo povzročilo spremembe krajine in ekosistemov;

38.   poudarja, da so premije za travo bistvene za ohranitev kmetijskih dejavnosti v gorskih regijah in jih je treba zato izvajati;

39.   poudarja pomembnost trajnostne gozdarske strategije, ki upošteva vplive podnebnih sprememb, naraven krogotok in naravno sestavo gozdne združbe, mehanizme za preprečevanje kriz, za boj proti krizam in za odpravo njihovih posledic (npr. po nevihtah in gozdnih požarih) ter spodbude k skupnemu upravljanju gozdov;opozarja na možnosti povečanja vrednosti lesa in lesnih izdelkov iz gorskih regij (kot kakovostnih proizvodov z majhnimi prevoznimi stroški in posledično z zmanjšanimi emisijami CO2, kot gradbenega materiala in kot biogoriva druge generacije);

40.   poudarja pomen gospodarjenja z vodami v gorskih območjih in poziva Komisijo, naj spodbuja lokalne in regionalne oblasti k razvijanju solidarnosti med višje in nižje ležečimi porabniki ter naj tudi z ustreznimi finančnimi sredstvi podpre trajnostno rabo vodnih virov na teh območjih;

41.   poudarja, da so gorske regije posebno občutljive za posledice podnebnih sprememb; poziva Komisijo, države članice ter pristojne regionalne in lokalne organe, naj spodbujajo takojšnje izvajanje ukrepov za zagotovitev zaščite pred naravnimi katastrofami v teh regijah, zlasti gozdnimi požari;

42.   poudarja, da gorske regije potrebujejo nove načine zaščite svojega ozemlja pred poplavami (s poudarkom na preprečevanju poplav), medtem ko kmetje in gozdarji lahko podprejo ukrepe za preprečevanje poplav z neposrednimi plačili na površino, ki jih prejemajo v okviru skupne kmetijske politike;

43.   poudarja, da morata biti temeljita in obsežna protierozijska zaščita tal in stavb ter ohranjanje vodonosnikov sestavni del kmetijske in gozdarske prakse, da se zmanjšajo nevarnosti poplav in erozije tal, preprečijo suše in gozdni požari ter poveča oskrba s podzemno in površinsko vodo na podeželju;

44.   poudarja, da listnati in iglasti gozdovi kot veja gospodarstva, kot rekreacijska območja in kot življenjski prostor potrebujejo posebno pozornost ter da netrajnostna raba gozdov povzroča ekološka in varnostna tveganja (padajoče kamenje, hudourniški nanosi), ki jih je treba preprečiti z ukrepi;

45.   želi opomniti na predlog iz odstavka 15 svoje resolucije z dne 16. februarja 2006, da je treba v gorskih regijah spodbujati ločevanje gozdne paše in že iz varnostnih razlogov uvesti obvezne poti;

46.   poudarja, da so gore naravne in pogosto tudi nacionalne ovire, zato sta bistvena čezmejno, nadnacionalno in medregionalno sodelovanje in njegovo spodbujanje v zvezi s skupnimi problemi (npr. podnebne spremembe, bolezni živali, izumrtje vrst);

47.   pozdravlja prizadevanja za trajnostni turizem in učinkovito izkoriščanje narave kot "gospodarsko prednost" s trajnostnimi in hkrati tradicionalnimi koncepti v zvezi s prostim časom in športom ob upoštevanju posebnosti teh območij; poudarja vlogo uporabnikov narave, ki s spoštovanjem narave prispevajo k lastnemu zdravju;

48.   poziva k večji usklajenosti razvoja podeželja in strukturne podpore ter razvoju skupnih programov;

49.   spodbuja, naj se povežeta razvoj podeželja in strukturna podpora ter razvijejo enotni programi;

50.   poudarja, da je uvedba integriranega pristopa k sprejemanju odločitev in upravnim postopkom, kot so regionalno načrtovanje, izdaja dovoljenj za gradbene projekte, obnova stanovanj s pomočjo okoljskih praks ter praks, povezanih z dediščino in urbanističnim načrtovanjem, da se zagotovi trajnostni razvoj v gorskih regijah; priporoča, da se potencial gorskih regij izkoristi za spodbujanje vsestranskega razvoja turizma in uporabe inovacij na področju prostorskega razvoja, ter v ta namen spodbuja lokalne in decentralizirane pobude in sodelovanje med različnimi gorskimi območji;

51.   poudarja, da je treba čim bolj izkoristiti površine, neprimerne za gojenje in proizvodnjo, za ohranitev gozdov, trajni lov in ribolovom ter za spodbujanje dejavnosti, da se preprečijo zaraščenost, nevarnost požara, erozija in izguba biološke raznovrstnosti;

52.   se zaveda pomena gorskih regij (še posebej visokogorskih in sredogorskih regij) za varstvo ohranitev, raznolikost vrst in vzdrževanje življenjskega prostora, in zlasti opozarja, da je treba ohraniti kmetijsko in gozdarsko upravljanje območij "Natura 2000" in naravnih parkov, ter zahteva večje povezovanje teh območij z uvedbo minimalnega standarda za ekološko nadomestno zemljo na kmetijskih območjih (morda 5 %);

53.   poziva Komisijo, naj čim bolj podpira vključevanje gorskih regij v svetovne naravne rezervate in izkoristi svoje mednarodne možnosti za varstvo gorskih regij;

54.   poudarja edinstvene vodne zaloge vire gorskih regij, ki jih je mogoče trajnostno uporabljati kot naravne namakalne sisteme, vire pitne vode in energetske vire ter za zdraviliški turizem; poudarja potrebo po solidarnosti med izvirom in izlivom za upravljanje teh virov; v zvezi s tem in zaradi preprečevanja morebitnih sporov poudarja, da je treba s sodelovanjem oblikovati rešitve za uporabo vodnih rezerv virov v zadevnih regijah;

55.   poziva Komisijo, naj spodbuja izvajanje Protokola alpske konvencije o gorskih kmetijah v tesnem sodelovanju z ustanovami Alpske konvencije, čim bolj podpira mrežno povezovanje kmetijske dejavnosti v gorskih regijah z drugimi področji politike ter v zvezi s tem sprejme ukrepe, ki so potrebni, da se konča ratifikacija protokolov Alpske konvencije, ki še niso vključeni v pravni red Skupnosti, in Evropska unija kot pogodbenica pristopi h Karpatski konvenciji;

56.   poudarja pomembnost prostovoljnih služb (zlasti gorske reševalne službe, službe za varstvo pred nesrečami, dobrodelnih organizacij) za zagotavljanje storitev ter ohranjanje kulturne in naravne dediščine v gorah;

57.   ceni delo organizacij in raziskovalnih inštitutov, ki se ukvarjajo z gorskimi regijami, ter poudarja, da je treba pri oblikovanju strategije Evropske unije v korist gorskih območij in podobnih ukrepov uporabiti njihovo strokovno znanje in izkušnje ter spodbudo;

58.   opozarja na vlogo spodbujanja dopolnilnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter že v smislu diverzifikacije poklicnih zmogljivosti in možnosti na vlogo pobud in projektov vseživljenjskega učenja;

59.   meni, da je treba vlagati v lokalne centre za nadaljnje usposabljanje na področju kmetijskega gospodarstva za gorska območja, da se usposobijo strokovnjaki, ki bodo lahko upravljali dejavnosti v gorskem okolju, zaščitili ozemlje in razvijali kmetijstvo.

60.   poziva, naj se ohranjanju krajine ter izgradnji in posodobitvi infrastrukture v nedostopnih gorskih regijah nameni posebna pozornost ter naj se odpravi digitalna vrzel in zagotovi razpoložljivost rezultatov okvirnih raziskovalnih programov (npr. za e-vlado);

61.   opozarja na nujnost učinkovite lokalne oskrbe za ohranjanje števila prebivalstva in konkurenčnosti; poziva k usmerjeni podpori lokalnih organov na področju storitev splošnega pomena;

62.   poudarja pomembnost zagotavljanja trajnostnih rešitev v zvezi z mobilnostjo in skupnega pristopa med nadnacionalnimi (tranzit, prevoz na dolge razdalje) in lokalnimi zahtevami (npr. dostop do območij v višjih predelih in mestna mobilnost);

63.   poziva k podpori gorskih regij pri upravljanju prometa, zaščiti pred hrupom, ohranjanju krajine in s tem kot temelj za kakovost bivanja in trajnosti turizem z ukrepi v smislu preusmerjanja prometa s cest (npr. s krepitvijo "občutljivih območij" iz Direktive o stroških infrastrukture(8));

64.   poudarja pomen "prehodnih prostorov" med ravnino in gorskimi regijami za zagotavljanje pomembnejše zasebne in javne infrastrukture in storitev (npr. univerz, letališč, bolnišnic); poziva k podpori za izboljšanje razpršenega dostopa do teh ustanov, zlasti v javnem potniškem prometu;

65.   poudarja, da so gorske regije zaradi pametne rabe različnih energetskih virov "model" za raznoliko energetsko mešanico, energetsko učinkovite gradnje in biogoriva druge generacije ter da je treba podpirati raziskovalne pristope v tej smeri; kljub temu poudarja, da razvoj biogoriva druge generacije ne sme povzročiti konkurence med območji, ki se ukvarjajo s proizvodnjo surovin (ledina, panjevec itd.), in območji s pašniki;

66.   državam članicam svetuje, naj izboljšajo strukture in postopke za zagotovitev finančne pomoči, ki je namenjena podpori razvoja gorskih regij, ter hkrati poenostavijo upravne postopke in dostop do sredstev, katerih namen je podpreti zaščito in trajnostno uporabo bogastva ozemlja: kulturne dediščine ter naravnih in človeških virov;

67.   meni, je v gorskih regijah nujno potrebno trajnostno, posodobljeno in večnamensko kmetijstvo za ohranjanje drugih dejavnosti, kot sta izkoriščanje biomase in kmečki turizem, da se tako poveča dobiček lokalnih prebivalcev, in poziva Komisijo in Svet, naj posebej upoštevata potrebe gorskih regij pri skupni kmetijski politiki in regionalni politiki: prihod novih kmetov, nadomestilo za dodatne stroške, povezane s problemom dostopnosti, na primer v zvezi z zbiranjem mleka, ohranjanjem storitev na podeželskih območjih, razvojem prometne infrastrukture;

68.   opozarja na občutljivost gora in ledenikov na podnebne spremembe, ki temelji na njihovih topografskih značilnostih in strukturnih pomanjkljivostih, ter na njihov potencial kot "preskusni laboratorij" za naravi podobne in inovativne tehnologije za zaščito podnebja; poziva Komisijo, naj oblikuje diferencirano podnebno politiko za gorske regije ter pri tem izhaja iz že obstoječega znanja (kot sta alpska in karpatska konvencija); poziva, da se na tem področju opravljajo raziskovalne dejavnosti in sprejmejo prehodni ukrepi;

69.   poziva, da se usklajevanje delovanja za gorske regije in območja z omejenimi možnostmi uredi v funkcionalni povezavi s skupno kmetijsko politiko in drugim stebrom, tj. razvojem podeželja;

70.   posebno opozarja, da trajnostno kmetijstvo in razvoj gorskih regij nista pomembna le za prebivalstvo teh posebnih območij, ampak tudi za prebivalstvo območij, ki nanje mejijo (npr. ravnine), zato strategija Evropske unije v korist gorskih območij vpliva tudi na trajnost teh mejnih območij v zvezi z oskrbo z vodo, stabilnostjo okolja, biološko raznovrstnostjo, uravnoteženo porazdelitvijo prebivalstva in kulturno raznolikostjo; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju strategije Evropske unije v korist gorskih območij preveri, kako je mogoče že obstoječe pobude za vključevanje gorskih regij in mejnih območij koristno vključiti v strategijo;

71.   naroča Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, naj spremlja napredek resolucije v Svetu in Komisiji;

72.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 72 E, 21.3.2002, str. 354. (2) UL C 290 E, 29.11.2006, str. 413. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0093. (4) Odbor regij, 23-2008. (5) UL L 93, 31.3.2006, str. 1. (6) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. (7) UL L 270, 21.10.2003, str. 1. (8) Direktiva 2006/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L 157, 9.6.2006, str. 8).