Meni
Institut informacijskih znanosti
Status in dejavnost
Institut informacijskih znanosti (IZUM) je javni zavod, ki ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije kot informacijski servis slovenske znanosti, kulture in izobraževanja. Skupaj z drugimi nosilci informacijskih dejavnosti v državi zagotavlja vključenost Slovenije v tokove informatizacije sodobnega sveta. Če je s tem označeno njegovo poslanstvo, pa so njegove funkcije konkretizirane v ustanovitvenem aktu. Po Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti je opredeljen kot javni infrastrukturni zavod in registriran tudi kot raziskovalna organizacija. Po Zakonu o knjižničarstvu je opredeljen kot knjižnični informacijski servis v nacionalnem bibliografskem sistemu COBISS.SI.
IZUM opravlja naslednjo dejavnost:
koordinacijo razvoja in delovanja vzajemnega bibliografskega sistema in njegovih servisov s svojega delovnega področja,
koordinacijo razvoja in uporabe standardov računalniške podpore za potrebe vzajemnega bibliografskega sistema in njegovih servisov,
razvoj in vzdrževanje programske opreme za potrebe vzajemnega bibliografskega sistema in njegovih servisov,
ugotavljanje usposobljenosti strokovnih delavcev knjižnic za sodelovanje v vzajemni katalogizaciji v sodelovanju z nacionalno knjižnico,
načrtovanje in vzdrževanje skupnih računalniških in komunikacijskih zmogljivosti za delovanje sistema,
organiziranje dostopa do tujih baz podatkov in servisov na podlagi pogodb z njihovimi ponudniki,
organizacijo strokovnega izobraževanja in svetovanja na področju dejavnosti, ki jih opravlja za nacionalni vzajemni bibliografski sistem,
pripravo strokovnih podlag s svojega delovnega področja za delo Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost,
razvoj, organiziranje in vzdrževanje informacijskega sistema za spremljanje raziskovalne dejavnosti v Sloveniji,
raziskovalno, razvojno in svetovalno delo na svojem delovnem področju,
druge naloge na podlagi sprejetih dolgoročnih usmeritev razvoja in letnih programov dejavnosti.
IZUM se vključuje v mednarodno strokovno in znanstveno sodelovanje in povezovanje s sorodnimi organizacijami v svetu ter širi svojo dejavnost zunaj Slovenije, skladno z usmeritvami ustanovitelja.
Dejavnost IZUM je pretežno vezana na razvoj in delovanje sistema in servisov COBISS (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi), ki predstavlja temelj knjižničnega informacijskega sistema Slovenije in knjižničnih informacijskih sistemov nekaterih drugih držav (Srbije, Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Bolgarije in Albanije), ki so povezani v mrežo COBISS.net
IZUM razvija Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji – SICRIS (Slovenian Current Research Information System), ki vključuje podatke o raziskovalnih organizacijah, raziskovalcih in projektih, ter podpira razvoj podobnih sistemov (E-CRIS) v drugih državah.
Na podlagi konzorcijskih pogodb s tujimi ponudniki e-virov zagotavlja IZUM uporabnikom iz Slovenije brezplačen dostop do različnih tujih baz podatkov in servisov (Web of Science, OCLC FirstSearch, ProQuest, …).
Obširna izobraževalna dejavnost ter razviti odnosi z uporabniki proizvodov in storitev IZUM-a so sestavni del razumevanja in razvoja informacijske družbe.
IZUM opravlja storitve za uporabnike v Republiki Sloveniji na osnovi letnega programa dejavnosti, ki ga pretežno financira Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Del dejavnosti opravlja IZUM na osnovi posebnih pogodb z neposrednimi uporabniki ali naročniki storitev iz Slovenije in tujine.
IZUM izvaja dejavnost v naslednjih organizacijskih enotah:
UPRAVA IN SKUPNE SLUŽBE
RAZISKOVALNO-RAZVOJNE IN INFRASTRUKTURNE SKUPINE
Organ upravljanja je Upravni odbor IZUM, ki šteje 9 članov.
Strokovni svet IZUM, ki ga imenuje upravni odbor, sestavljajo vidni strokovnjaki s področja dejavnosti IZUM-a. Posebnost je organizacija članov COBISS, ki po kriteriju velikosti prispevka v bibliografske podatkovne baze tvorijo Svet članic COBISS, po kriteriju strokovne kompetence pa se oblikujejo strokovne delovne skupine za posamezna vprašanja razvoja in delovanja sistema.
Število zaposlenih: prek 110.
Viri financiranja
Pretežni del dejavnosti IZUM-a predstavlja javno službo. Zato se dejavnost IZUM-a pretežno financira iz javnih sredstev, bodisi neposredno iz državnega proračuna (prek resornega ministrstva) ali posredno prek organizacij, ki IZUM-u plačujejo pogodbeno dogovorjene storitve in za to praviloma uporabljajo sredstva, ki jih prejemajo iz državnega ali občinskega proračuna. Približno 10% dejavnosti IZUM izvaja za trg.
IZUM pridobiva sredstva za izvajanje svoje dejavnosti na podlagi letnega programa dela, ki vključuje redno dejavnost in planiran obseg dejavnosti po posebnih projektih in naročilih:
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) pokriva stroške razvoja in delovanja sistemov in servisov COBISS.SI in SICRIS po metodologiji financiranja javne službe.
Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) pokriva stroške nabave tujih baz podatkov in dostopa do tujih informacijskih servisov.
Iz pogodb o polnopravnem ali pridruženem članstvu v sistemu COBISS.SI izhaja obveznost knjižnic, da pokrivajo del stroškov storitev IZUM-a s plačilom članarine za sodelovanje v sistemu COBISS.SI. Članarino za polnopravno članstvo dejansko plačujejo IZUM-u le šolske knjižnice in specialne knjižnice gospodarskih družb. Za vse druge knjižnice zagotavlja neposredno IZUM-u sredstva za pokrivanje navedene članarine MIZŠ (v okviru programskega financiranja).
Med storitve, ki jih plačujejo slovenske knjižnice, spadajo: izobraževanje, prilagajanje obstoječe programske opreme nestandardnim lokalnim potrebam (netipske rešitve), konverzije lokalnih baz podatkov (prenos zapisov iz drugih sistemov, konverzije ob reorganizaciji knjižnice ali popravljanje napak, za katere je odgovorna knjižnica) ter pomoč pri nabavi in vzdrževanju računalniške in komunikacijske opreme.
Del sredstev pridobiva IZUM tudi iz naslova prodaje storitev in licenc za uporabo programske opreme COBISS v tujini ter iz projektov mednarodnega sodelovanja.
Nekaj mejnikov iz dosedanjega razvoja
IZUM je nastal iz Računalniškega centra Univerze v Mariboru (RCUM), ki se je v obdobju od 1980 do 1990 iz klasične organizacije tega tipa razvil v sodoben informacijski infrastrukturni center.
LetoDogodek
2021Zagon superračunalnika Vega.
V lokalnih bazah podatkov COBISS.net je bil kreiran 32-milijonti zapis.
2020Vzpostavitev akademske digitalne zbirke Slovenije ADZ.SI.
Uvedba digitalnega repozitorija dCOBISS.
22. mednarodna konferenca COBISS je v celoti potekala prek spleta.
2019Podpisana pogodba z ExLibrisom, ponudnikom orodja za odkrivanje podatkov (ang. discovery tool), za iskanje po tujih bazah podatkov v COBISS+.
2018Vključitev večine šolskih knjižnic v COBISS.
Prehod preostalih knjižnic v segment COBISS3/Izposoja in s tem opustitev platforme COBISS2 v Sloveniji in tudi v COBISS.net.
2017Objava COBISS+.
V lokalnih bazah COBISS.SI je bil kreiran 14-milijonti zapis.
V lokalnih bazah podatkov COBISS.net je bil kreiran 25-milijonti zapis.
Prenova spletnih strani COBISS.net.
Podpisana pobuda za vzpostavitev akademske digitalne zbirke Slovenije (ADZ.Si).
2016Vse knjižnice v sistemu COBISS.SI so prešle na uporabo programske opreme COBISS3/Katalogizacija.
2015V vzajemnih bazah podatkov COBISS.net je bil kreiran 10-milijonti zapis.
Prva namestitev online programske opreme COBISS3/Izposoja na bibliobusu v tujini (Bihač, BiH).
Zaključen projekt »Dozidava k objektu IZUM in energetska sanacija obstoječega objekta«.
2014V vseh lokalnih bazah podatkov v mreži COBISS.net je vnesenih že prek 30 milijonov enot gradiva.
Od prve številke 19. letnika revija Organizacija znanja (OZ) izhaja samo v elektronski različici.
2013V Bosni in Hercegovini je vzpostavljen avtonomni knjižnični informacijski sistem Republike Srbske COBISS.RS.
Na voljo mobilna aplikacija mCOBISS za pametne telefone in tablice.
Vzpostavljen parametriziran sistem za izposojo e-knjig.
2012V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK), Ljubljana začnejo uporabljati COBISS3/Katalogizacijo.
Vzpostavljena je inicialna vzajemna bibliografska baza podatkov COBISS.AL.
2011UNESCO podeli IZUM-u status regionalnega centra za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti, IZUM postane Unescov center II. kategorije.
IZUM in OCLC podpišeta pismo o nameri strateškega partnerstva.
2010Prvi zapis v produkcijskem okolju COBISS3 v Bolgariji.
2009Prvi prenos zapisov iz vzajemne baze podatkov COBIB.SI v svetovni katalog WorldCat.
2008Uvedba portala Izobraževanje in objava e-priročnikov.
2006Vzpostavljena povezava med vzajemno bazo podatkov COBIB.SI in servisom Google Scholar.
2005Uvedba referenčnega servisa Vprašaj knjižničarja.
2004Omogočena izmenjava bibliografskih zapisov med knjižničnimi informacijskimi sistemi v mreži COBISS.net (prevzemanje zapisov iz različnih vzajemnih baz podatkov).
Uvedba aplikacije Knjižnično nadomestilo.
2003Podpisan Sporazum o vzpostavitvi mreže COBISS.net in prostem pretoku bibliografskih zapisov, ki se kreirajo v avtonomnih knjižničnih informacijskih sistemih Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije, Slovenije in Srbije.
Vzpostavljena normativna kontrola v sistemu vzajemne katalogizacije COBISS.SI.
2002IZUM promovira projekt COBISS.net.
Vlada RS na podlagi spremenjene zakonodaje sprejme nov sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti.
2001Uvedeni so prvi segmenti programske opreme COBISS3.
2000Sklenjena je konzorcijska pogodba za dostop do servisa Web of Science.
IZUM omogoči knjižnicam prevzemanje bibliografskih zapisov iz največjega svetovnega kataloga OCLC WorldCat.
1999IZUM vzpostavi informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS).
1997Sprejeta odločitev o tehnološki prenovi sistema COBISS (objektna tehnologija).
1996IZUM uporabnikom omogoči dostop do baz podatkov OCLC (vodilnega bibliografskega servisa v svetu) prek sistema COBISS/OPAC.
1994Vlada Republike Slovenije sprejme dopolnjen akt o ustanovitvi IZUM, s katerim mu določi funkcije, ki jih opravlja še danes.
1992Vlada Republike Slovenije izda odlok, na osnovi katerega se IZUM izloči iz Univerze v Mariboru in konstituira kot samostojni zavod, v okviru Univerze v Mariboru pa ostane oddelek RCUM.
1991Ministrstvo za znanost in tehnologijo opredeli IZUM kot informacijski infrastrukturni servis za znanost, izobraževanje in kulturo v Sloveniji. IZUM promovira sistem COBISS (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi).
1990RCUM je preoblikovan v Institut informacijskih znanosti Univerze v Mariboru (IZUM) in s preselitvijo na novo lokacijo reši prostorske probleme. Rektorska konferenca DS Alpe Adria izbere IZUM za medregionalni koordinacijski center za izgradnjo baze podatkov o znanstvenih in akademskih knjižnicah.
1988Zvezni sekretariat za razvoj izbere RCUM za generalnega izvajalca izgradnje Sistema znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije.
1987Raziskovalna skupnost Slovenije podeli RCUM-u status gostitelja sistema znanstvenih in tehnoloških informacij v Sloveniji. Predsedstvo takratne Skupnosti jugoslovanskih nacionalnih knjižnic sprejme RCUM-ov koncept vzajemne katalogizacije kot skupno osnovo knjižničnega informacijskega sistema.
1986Za izmenjavo bibliografskih podatkov v strojno čitljivi obliki je sprejet format UNIMARC. RCUM dobi računalniški sistem VAX 8800, takrat najzmogljivejši računalniški sistem v državi.
1984V Univerzitetni knjižnici Maribor je izdelan prvi računalniški bibliografski zapis in uvedena avtomatizirana izposoja s programsko opremo, ki jo je razvil RCUM.
Prešernova ulica 17
2000 Maribor, Slovenija
izum@izum.si
02 2520 331
Centrala
02 2520 333
Klicni center
Varstvo osebnih podatkov
Piškotki
© 2020 IZUM. Vse pravice pridržane.
Spletišče uporablja piškotke z namenom, da vam ponudimo boljšo uporabniško izkušnjo ter optimizacijo prikaza prilagojenih vsebin. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali klikom na "V redu" se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij o piškotkih si lahko preberete na podstrani Politika piškotkov
V reduNe sprejmem